Med 1. in 2. oktobrom je na oddelku za filozofijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani potekala doktorska in podoktorska konferenca iz politične teorije in filozofije. Konferenca je bila prva svoje vrste v Ljubljani. Na njej je nastopilo trinajst predavateljev z desetih univerz v devetih državah. Organiziral jo je Dušan Rebolj, sodelavec programa Zgodovina humanistike v Sloveniji, financirala pa jo je Filozofska fakulteta iz svojih sredstev za razvoj raziskovalne dejavnosti.
David Movrin je v Graeco-Latina Brunensia, reviji za klasično filologijo, ki jo izdaja Masarykova univerza, objavil članek “Professor Jan Luňák and Alma mater Aemonensis: the Czech founding father of the classics department in Ljubljana”. Članek pripoveduje, kako je nenavadna poklicna pot češkega klasičnega filologa Ivana Lunjaka dosegla vrhunec z ustanovitvijo oddelka za klasično filologijo na Univerzi v Ljubljani.
Naš raziskovalni program ima zdaj tudi svoj podkast. Prisluhnete mu lahko na platformah Spotify, Apple Podcasts in Slovenski podcasti. Objavili smo že tri epizode: uvodno, v kateri Blaž Zabel in Dušan Rebolj predstavita raziskovalni projekt; drugo, v kateri se Dušan Rebolj z Janom Ciglenečkim pogovarja o zgodovini egiptologije na Slovenskem; in tretjo, v kateri Blaž Zabel s sogovorniki razpravlja o filologiji v mednarodnem kontekstu. Vabljeni k poslušanju!
V Narodni galeriji bo do 2. septembra 2026 na ogled razstava Odstiranja: Zoran Mušič in zbirka starih indijskih del z dodanim Hiroshigejevim lesorezom, ki predstavlja deset indijskih miniatur in japonski lesorez iz nekdanje zbirke slikarja Zorana Mušiča. Indijski izvor zbirke, ohranjene v Mušičevi zapuščini, povezuje razstavo z našim raziskovalnim programom, ki obravnava tudi slovensko zgodovino indologije. K razstavi je prispevala naša sodelavka doc. dr. Nina Petek z Oddelka za filozofijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Sodelovala je pri določanju ikonografije motivov in zanjo pripravila poglobljene študije indijskih del, ki odpirajo vpogled v hindujsko mitologijo, tradicijo bhakti, džainske nauke in dvorno kulturo. Njena besedila so dostopna prek QR-kod ob posameznih delih.
Naš sodelavec Tone Smolej je v reviji Primerjalna književnost objavil nov članek o Francetu Kidriču in začetkih univerzitetnega študija primerjalne književnosti pri nas.
Naš projekt bo v četrtek, 21. maja 2026, v sodelovanju z odsekom za egiptologijo in koptologijo na Centru za bližnjevzhodne študije Filozofske fakultete UL organiziral 23. Lavrinov egiptološki večer. Dogodek bo potekal v Modri sobi, v 5. nadstropju filozofske fakultete.
V Delu je izšel članek o ureditvi egiptološkega muzeja v gradu Miramar. Avtorica Vesna Milek je črpala tudi iz raziskave o slovenskih konzulih v Egiptu, ki sta jo izvedla naša kolega Blaz Zabel in Jan Ciglenečki. Del njunih ugotovitev bo izšel tudi kot poglavje
Austrian Egyptology and its Colonial Context: The Case of Three Consuls from Slovenia (Anton Lavrin, Rudolf Gödel-Lannoy, Jožef Švegel)
v knjigi: Pyramids and Progress. Perspectives on the Entanglement of Imperialisms and Early Egyptology (1800-1950) založbe Peeters Publishers.
Na Filozofski fakulteti bomo gostili mednarodno delavnico o Zgodovini filologije!
Blaž Zabel je ob sklepu letošnjih Dni Znanstvenoraziskovalnega inštituta Filozofske fakultete prejel Šumijevo priznanje za obetavne raziskovalce na začetku kariere. Nagrajen je bil za izjemne dosežke na področju zgodovine humanistike ter za vzpostavitev inovativne raziskovalne skupine, ki pomembno prispeva k razvoju in internacionalizaciji slovenske humanistike.
Nina Petek se je kot predavateljica in članica mednarodnega nadzornega odbora udeležila dvodnevne mednarodne konference o indijski literaturi in kulturi, ki jo je organiziral Oddelek za angleščino in tuje jezike pri univerzi SRM v New Delhiju.