To je uradna spletna stran raziskovalnega projekta Zgodovina humanistike v Sloveniji, ki ga financira Univerza v Ljubljani. V okviru projekta bomo raziskovali zgodovino humanistike v Sloveniji, zlasti njeno preteklo in sedanjo internacionalizacijo. Zanimalo nas bo, kako se je slovenska humanistika razvijala. Kakšne so bile izrecne, implicirane in nezavedne strokovne in institucionalne politike internacionalizacije slovenske humanistike? Kako so si lokalne in transnacionalne cilje svojega raziskovanja predstavljali slovenski humanisti? Ta vprašanja so seveda ključnega pomena za razumevanje lokalne zgodovine humanistike. Toda ta zgodovina poraja tudi vprašanja, ki so pomembna za mednarodne razprave o zgodovini literarnih študij, raziskovanja in vednosti. Na primer, kakšen je bil položaj slovenskih humanistov v svetovnem akademskem sistemu, kako so vplivali na mednarodne znanstvene razprave in kako pomembna je lokalna znanost za globalno produkcijo vednosti? Porajajo se tudi praktična vprašanja. Na primer, ali je trenutno stanje slovenske humanistike oblikovala njena zgodovina in ali vsebuje zgodovinski kontekst dragocene uvide za oblikovanje politik internacionalizacije slovenske humanistike. Naš raziskovalni program se bo ukvarjal natanko s takšnimi vprašanji.
Raziskovalna skupina
Dr. Blaž Zabel
Blaž Zabel je docent na Oddelku za filozofijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani in vodja tega zagonskega raziskovalnega projekta. Preučuje zgodovino vednosti. Posebej ga zanima zgodovinski razvoj homerskih študij, filologije in primerjalne književnosti. Je tudi predsednik Slovenskega društva za primerjalno književnost. Pred kratkim je dokončal projekt »Na poti k zgodovini primerjalne književnosti v luči globalizacije: Matija Murko in njegovi mednarodni sodelavci,« ki ga je financirala Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS. V okviru tega projekta je skupina raziskovalcev preučevala zgodovino primerjalne književnosti s poudarkom na filologu Matiji Murku.
Dr. Jan Ciglenečki
Jan Ciglenečki je docent na Oddelku za filozofijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Poučuje predmete s področja antične in srednjeveške filozofije, njegovo primarno raziskovalno področje pa so vzhodne meniške tradicije, zlasti egiptovsko puščavništvo. Od leta 2014 se posveča topografskim raziskavam Vzhodne puščave in dokumentaciji ogrožene meniške dediščine v Egiptu. Kot soavtor razstave “Koptske tkanine v Narodnem muzeju Slovenije” je leta 2019 prejel Valvasorjevo nagrado. Trenutno vodi projekt “Avstrijsko-slovenski konzuli 19. stoletja in egiptološke zbirke v Sloveniji”. V okviru projekta Humanistika na Slovenskem raziskuje začetke in razvoj slovenske egiptologije.
Dr. Petra Kramberger
Petra Kramberger je izredna profesorica za področje književnosti v nemškem jeziku na Oddelku za germanistiko z nederlandistiko in skandinavistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Njeno raziskovalno delo obsega nemško književnost, nemško časnikarstvo in nemško literarno ustvarjalnost na Slovenskem ter slovensko kulturno zgodovino 19. in zgodnjega 20. stoletja, slovensko-nemške medkulturne odnose v tem obdobju in zgodovino znanosti, zlasti doktorsko in drugo znanstveno produkcijo slovenskih doktorandov v času Avstro-Ogrske (1872–1918). V okviru projekta se posveča zgodovini germanistike in anglistike na Univerzi v Ljubljani, pri čemer se osredotoča na njune začetke in zgodnje razvojne faze, institucionalni razvoj, vlogo prvih predstojnikov in drugih ključnih posameznikov ter procese internacionalizacije obeh disciplin.
Dr. David Movrin
David Movrin je izredni profesor na Oddelku za klasično filologijo FF UL, študiral je v Ljubljani, v Budimpešti (CEU) in v Oxfordu. Prevajal je Evripida, Atanazija, Sulpicija Severa ter druge, uredil vrsto prevodov ter izdal monografiji Fidus interpres / zvest prevajalec (2010) in Izviri meništva (2011). S skupino raziskovalcev je uredil knjigo o zgodovini stroke Classics and Communism (2013). Sledile so še Classics and Class (2016), Classics and Communism in Theatre (2019) ter Proletarian Classics (2022). V okviru projekta se bo posvetil zlasti Janu Luňáku, utemeljitelju in prvemu profesorju klasične filologije na Univerzi v Ljubljani, ki je v študijskem letu 1919/20 vzpostavil klasični seminar na Filozofski fakulteti ter ga vodil skozi prvo desetletje obstoja.
Dr. Martina Ožbot Currie
Martina Ožbot Currie je redna profesorica na Oddelku romanske jezike in književnosti Filozofske fakultete UL. Ukvarja se z italijansko-slovenskimi odnosi, z jeziki v stiku in s teorijo in zgodovino prevajanja. V okviru projekta raziskuje zgodovino slovenske romanistke in zgodovino jezikoslovja v procesu diferenciacije in osamosvajanja v odnosu do filologije.
Dr. Sebastijan Pešec
Sebastijan Pešec je doktor filozofije in diplomirani zgodovinar, zaposlen kot asistent raziskovalec na Oddelku za filozofijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Njegovo raziskovalno delo zajema filozofijo Friedricha Nietzscheja in daoizma, filozofijo ter zlasti etiko vadžrajanskega budizma, meditativne in tantrične prakse šole kagju, zgodovino Ladakha, okoljsko etiko ter filozofsko antropologijo. V okviru zagonskega programa Zgodovina humanistike v Sloveniji raziskuje zgodovino odnosov, zanimanj in raziskav indijske ter tibetanske kulture in z njima povezanih dežel na slovenskem etničnem ozemlju, ter razvoj indološke in tibetološke vede na Slovenskem.
Dr. Nina Petek
Nina Petek na Oddelku za filozofijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani poučuje predmete s področja azijskih filozofsko-religijskih tradicij, s posebnim poudarkom na filozofskih tradicijah in religijah Indije. Raziskovalno se ukvarja z ontologijo in epistemologijo v filozofskih šolah Indije in Tibeta ter tradicijo budističnega puščavništva. V okviru projekta “Zgodovina humanistike v Sloveniji” se posveča raziskovanju zgodovine indologije kot znanstvene discipline na Slovenskem. Pri tem pozornost namenja tudi literarnim in filozofskim delom o indijski kulturni in duhovni dediščini na Slovenskem, še pred formiranjem indologije kot znanstvene vede. Raziskuje tudi prve stike Slovencev z Indijo, začenši s 17. stoletjem, zlasti na osnovi študij poročil in potopisov, ki odslikavajo večplastno recepcijo dežele.
Dr. Irena Samide
Irena Samide je redna profesorica za področje književnosti v nemškem jeziku na Oddelku za germanistiko z nederlandistiko in skandinavistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Osrednja torišča njenega raziskovalnega dela so nemška književnost 19. stoletja, nemško-slovenski literarni in kulturni odnosi v 19. in zgodnjem 20. stoletju, zlasti literarno ustvarjanje dvojezičnih avtoric, zgodovina germanistike, historična pedagogika, literarni kanon in literarna didaktika. V okviru projekta preučuje zgodovino germanistike in anglistike na Univerzi v Ljubljani, pri čemer se osredotoča tako na njune začetke in zgodnje razvojne faze kot na njun institucionalni razvoj, vlogo prvih predstojnikov in drugih ključnih akterjev, procese internacionalizacije obeh disciplin ter na njun pomen in družbeni vpliv v širšem družbenem kontekstu.
Dr. Tone Smolej
Tone Smolej je komparativist in francist ter redni profesor na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo na Filozofski fakulteti na Univerzi v Ljubljani. Raziskovalno se posveča imagologiji, tematologiji in zgodovini primerjalne književnosti. Pri projektu ga bo zanimala zgodovina primerjalne književnosti v Sloveniji.