{"id":2,"date":"2023-03-26T19:14:48","date_gmt":"2023-03-26T19:14:48","guid":{"rendered":"https:\/\/comparativeliterature.si\/?page_id=2"},"modified":"2026-01-31T16:38:12","modified_gmt":"2026-01-31T16:38:12","slug":"about-us","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/slohumanities.comparativeliterature.si\/si\/about-us\/","title":{"rendered":"Opis projekta"},"content":{"rendered":"\n

To je uradna spletna stran raziskovalnega projekta Zgodovina humanistike v Sloveniji, ki ga financira Univerza v Ljubljani. V okviru projekta bomo raziskovali zgodovino humanistike v Sloveniji, zlasti njeno preteklo in sedanjo internacionalizacijo. Zanimalo nas bo, kako se je slovenska humanistika razvijala. Kak\u0161ne so bile izrecne, implicirane in nezavedne strokovne in institucionalne politike internacionalizacije slovenske humanistike? Kako so si lokalne in transnacionalne cilje svojega raziskovanja predstavljali slovenski humanisti? Ta vpra\u0161anja so seveda klju\u010dnega pomena za razumevanje lokalne zgodovine humanistike. Toda ta zgodovina poraja tudi vpra\u0161anja, ki so pomembna za mednarodne razprave o zgodovini literarnih \u0161tudij, raziskovanja in vednosti. Na primer, kak\u0161en je bil polo\u017eaj slovenskih humanistov v svetovnem akademskem sistemu, kako so vplivali na mednarodne znanstvene razprave in kako pomembna je lokalna znanost za globalno produkcijo vednosti? Porajajo se tudi prakti\u010dna vpra\u0161anja. Na primer, ali je trenutno stanje slovenske humanistike oblikovala njena zgodovina in ali vsebuje zgodovinski kontekst dragocene uvide za oblikovanje politik internacionalizacije slovenske humanistike. Na\u0161 raziskovalni program se bo ukvarjal natanko s tak\u0161nimi vpra\u0161anji. <\/p>\n\n\n\n

Raziskovalna skupina<\/strong><\/p>\n\n\n\n

\"\"
Foto: FF LJ<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n

Dr. Bla\u017e Zabel<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Bla\u017e Zabel<\/strong> je docent na Oddelku za filozofijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani in vodja tega zagonskega raziskovalnega projekta. Preu\u010duje zgodovino vednosti. Posebej ga zanima zgodovinski razvoj homerskih \u0161tudij, filologije in primerjalne knji\u017eevnosti. Je tudi predsednik Slovenskega dru\u0161tva za primerjalno knji\u017eevnost. Pred kratkim je dokon\u010dal projekt \u00bbNa poti k zgodovini primerjalne knji\u017eevnosti v lu\u010di globalizacije: Matija Murko in njegovi mednarodni sodelavci,\u00ab ki ga je financirala Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS. V okviru tega projekta je skupina raziskovalcev preu\u010devala zgodovino primerjalne knji\u017eevnosti s poudarkom na filologu Matiji Murku.<\/p>\n\n\n\n

SICRIS<\/a><\/p>\n\n\n\n

\n\n\n\n
\"\"
Foto: Osebni arhiv<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n

Dr. Jan Ciglene\u010dki<\/strong><\/h2>\n\n\n\n

Jan Ciglene\u010dki<\/strong> je docent na Oddelku za filozofijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Pou\u010duje predmete s podro\u010dja anti\u010dne in srednjeve\u0161ke filozofije, njegovo primarno raziskovalno podro\u010dje pa so vzhodne meni\u0161ke tradicije, zlasti egiptovsko pu\u0161\u010davni\u0161tvo. Od leta 2014 se posve\u010da topografskim raziskavam Vzhodne pu\u0161\u010dave in dokumentaciji ogro\u017eene meni\u0161ke dedi\u0161\u010dine v Egiptu. Kot soavtor razstave \u201cKoptske tkanine v Narodnem muzeju Slovenije\u201d je leta 2019 prejel Valvasorjevo nagrado. Trenutno vodi projekt “Avstrijsko-slovenski konzuli 19. stoletja in egiptolo\u0161ke zbirke v Sloveniji”. V okviru projekta Humanistika na Slovenskem raziskuje za\u010detke in razvoj slovenske egiptologije.<\/p>\n\n\n\n

SICRIS<\/a><\/p>\n\n\n\n

\n\n\n\n
\"\"
Foto: FF LJ<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n

Dr. Petra Kramberger<\/h2>\n\n\n\n

Petra Kramberger<\/strong> je izredna profesorica za podro\u010dje knji\u017eevnosti v nem\u0161kem jeziku na Oddelku za germanistiko z nederlandistiko in skandinavistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Njeno raziskovalno delo obsega nem\u0161ko knji\u017eevnost, nem\u0161ko \u010dasnikarstvo in nem\u0161ko literarno ustvarjalnost na Slovenskem ter slovensko kulturno zgodovino 19. in zgodnjega 20. stoletja, slovensko-nem\u0161ke medkulturne odnose v tem obdobju in zgodovino znanosti, zlasti doktorsko in drugo znanstveno produkcijo slovenskih doktorandov v \u010dasu Avstro-Ogrske (1872\u20131918). V okviru projekta se posve\u010da zgodovini germanistike in anglistike na Univerzi v Ljubljani, pri \u010demer se osredoto\u010da na njune za\u010detke in zgodnje razvojne faze, institucionalni razvoj, vlogo prvih predstojnikov in drugih klju\u010dnih posameznikov ter procese internacionalizacije obeh disciplin.<\/p>\n\n\n\n

SICRIS<\/a><\/p>\n\n\n\n

\n\n\n\n
\"\"
Foto: FF LJ<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n

Dr. David Movrin<\/h2>\n\n\n\n

David Movrin<\/strong> je izredni profesor na Oddelku za klasi\u010dno filologijo FF UL, \u0161tudiral je v Ljubljani, v Budimpe\u0161ti (CEU) in v Oxfordu. Prevajal je Evripida, Atanazija, Sulpicija Severa ter druge, uredil vrsto prevodov ter izdal monografiji Fidus interpres \/ zvest prevajalec<\/em> (2010) in Izviri meni\u0161tva<\/em> (2011). S skupino raziskovalcev je uredil knjigo o zgodovini stroke Classics and Communism<\/em> (2013). Sledile so \u0161e Classics and Class<\/em> (2016), Classics and Communism in Theatre<\/em> (2019) ter Proletarian Classics<\/em> (2022). V okviru projekta se bo posvetil zlasti Janu Lu\u0148\u00e1ku, utemeljitelju in prvemu profesorju klasi\u010dne filologije na Univerzi v Ljubljani, ki je v \u0161tudijskem letu 1919\/20 vzpostavil klasi\u010dni seminar na Filozofski fakulteti ter ga vodil skozi prvo desetletje obstoja.<\/p>\n\n\n\n

SICRIS<\/a><\/p>\n\n\n\n

\n\n\n\n
\"\"
Foto: FF LJ<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n

Dr. Martina O\u017ebot Currie<\/h2>\n\n\n\n

Martina O\u017ebot Currie<\/strong> je redna profesorica na Oddelku romanske jezike in knji\u017eevnosti Filozofske fakultete UL. Ukvarja se z italijansko-slovenskimi odnosi, z jeziki v stiku in s teorijo in zgodovino prevajanja. V okviru projekta raziskuje zgodovino slovenske romanistke in zgodovino jezikoslovja v procesu diferenciacije in osamosvajanja v odnosu do filologije.<\/p>\n\n\n\n

SICRIS<\/a><\/p>\n\n\n\n

\n\n\n\n
\"\"
Foto: FF LJ<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n

Dr. Sebastijan Pe\u0161ec<\/h2>\n\n\n\n

Sebastijan Pe\u0161ec<\/strong> je doktor filozofije in diplomirani zgodovinar, zaposlen kot asistent raziskovalec na Oddelku za filozofijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Njegovo raziskovalno delo zajema filozofijo Friedricha Nietzscheja in daoizma, filozofijo ter zlasti etiko vad\u017erajanskega budizma, meditativne in tantri\u010dne prakse \u0161ole kagju, zgodovino Ladakha, okoljsko etiko ter filozofsko antropologijo. V okviru zagonskega programa Zgodovina humanistike v Sloveniji raziskuje zgodovino odnosov, zanimanj in raziskav indijske ter tibetanske kulture in z njima povezanih de\u017eel na slovenskem etni\u010dnem ozemlju, ter razvoj indolo\u0161ke in tibetolo\u0161ke vede na Slovenskem.<\/p>\n\n\n\n

SICRIS<\/a><\/p>\n\n\n\n

\n\n\n\n
\"\"
Foto: FF LJ<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n

Dr. Nina Petek<\/strong><\/h2>\n\n\n\n

Nina Petek<\/strong> na Oddelku za filozofijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani pou\u010duje predmete s podro\u010dja azijskih filozofsko-religijskih tradicij, s posebnim poudarkom na filozofskih tradicijah in religijah Indije. Raziskovalno se ukvarja z ontologijo in epistemologijo v filozofskih \u0161olah Indije in Tibeta ter tradicijo budisti\u010dnega pu\u0161\u010davni\u0161tva. V okviru projekta \u201cZgodovina humanistike v Sloveniji\u201d se posve\u010da raziskovanju zgodovine indologije kot znanstvene discipline na Slovenskem. Pri tem pozornost namenja tudi literarnim in filozofskim delom o indijski kulturni in duhovni dedi\u0161\u010dini na Slovenskem, \u0161e pred formiranjem indologije kot znanstvene vede. Raziskuje tudi prve stike Slovencev z Indijo, za\u010den\u0161i s 17. stoletjem, zlasti na osnovi \u0161tudij poro\u010dil in potopisov, ki odslikavajo ve\u010dplastno recepcijo de\u017eele.<\/p>\n\n\n\n

SICRIS<\/a><\/p>\n\n\n\n

\n\n\n\n
\"\"
Foto: FF LJ<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n

Dr. Irena Samide<\/strong><\/h2>\n\n\n\n

Irena Samide <\/strong>je redna profesorica za podro\u010dje knji\u017eevnosti v nem\u0161kem jeziku na Oddelku za germanistiko z nederlandistiko in skandinavistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Osrednja tori\u0161\u010da njenega raziskovalnega dela so nem\u0161ka knji\u017eevnost 19. stoletja, nem\u0161ko-slovenski literarni in kulturni odnosi v 19. in zgodnjem 20. stoletju, zlasti literarno ustvarjanje dvojezi\u010dnih avtoric, zgodovina germanistike, histori\u010dna pedagogika, literarni kanon in literarna didaktika. V okviru projekta preu\u010duje zgodovino germanistike in anglistike na Univerzi v Ljubljani, pri \u010demer se osredoto\u010da tako na njune za\u010detke in zgodnje razvojne faze kot na njun institucionalni razvoj, vlogo prvih predstojnikov in drugih klju\u010dnih akterjev, procese internacionalizacije obeh disciplin ter na njun pomen in dru\u017ebeni vpliv v \u0161ir\u0161em dru\u017ebenem kontekstu.<\/p>\n\n\n\n

SICRIS<\/a><\/p>\n\n\n\n

\n\n\n\n
\"\"
Foto: FF LJ<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n

Dr. Tone Smolej<\/strong><\/h2>\n\n\n\n

Tone Smolej <\/strong>je komparativist in francist ter redni profesor na Oddelku za primerjalno knji\u017eevnost in literarno teorijo na Filozofski fakulteti na Univerzi v Ljubljani. Raziskovalno se posve\u010da imagologiji, tematologiji in zgodovini primerjalne knji\u017eevnosti. Pri projektu ga bo zanimala zgodovina primerjalne knji\u017eevnosti v Sloveniji.<\/p>\n\n\n\n

SICRIS<\/a><\/p>\n\n\n\n

\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

To je uradna spletna stran raziskovalnega projekta Zgodovina humanistike v Sloveniji, ki ga financira Univerza v Ljubljani. V okviru projekta bomo raziskovali zgodovino humanistike v Sloveniji, zlasti njeno preteklo in sedanjo internacionalizacijo. Zanimalo nas bo, kako se je slovenska humanistika … Continue reading →<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"parent":0,"menu_order":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"","meta":{"_themeisle_gutenberg_block_has_review":false,"footnotes":""},"class_list":["post-2","page","type-page","status-publish","hentry"],"translation":{"provider":"WPGlobus","version":"3.0.0","language":"si","enabled_languages":["en","si"],"languages":{"en":{"title":true,"content":true,"excerpt":false},"si":{"title":true,"content":true,"excerpt":false}}},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/slohumanities.comparativeliterature.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/2","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/slohumanities.comparativeliterature.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/slohumanities.comparativeliterature.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/slohumanities.comparativeliterature.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/slohumanities.comparativeliterature.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=2"}],"version-history":[{"count":64,"href":"https:\/\/slohumanities.comparativeliterature.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/2\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":562,"href":"https:\/\/slohumanities.comparativeliterature.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/2\/revisions\/562"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/slohumanities.comparativeliterature.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=2"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}